SIVA PLESEN na paradižniku in papriki - BOTRYOTINIA FUCKELIANA

Bolezenska znamenja in biologija

Gliva povzročiteljica bolezni je polifagna in okužuje številne gojene in samonikle rastlinske vrste. V pridelavi paradižnika dela težave samo v rastlinjakih. Je parazit slabosti in ran. Zaradi povečane zračne vlage, nižjih temperatur, slabe osvetlitve, pretiranega gnojenja z dušičnimi gnojili, postanejo rastline občutljivejše. V takih pogojih prodira gliva preko ran v rastlino. Gliva lahko okuži rastline že v setvenici. Najpogosteje pride do okužbe, kjer smo odstranili zalistnike. Na steblih se pojavijo eliptične pege prekrite s sivorjavo puhasto plesnivo prevleko. Plodovi se navadno okužijo pri peclju. V tem primeru pride do vlažne gnilobe, ki zavzame večji del ali cel plod. Na okuženih delih se v pogojih visoke vlažnosti oblikuje plesniva prevleka. Okuženi plodovi zelo radi odpadajo. Pogosto bolezensko znamenje je tudi srebrnkasta pegavost plodov, ki nastane kot rezultat infekcij s posameznimi trosi glive. Do okužbe pride zgodaj, ko so plodovi še zeleni. Pege se ne povečujejo in na njih se ne oblikuje plesniva prevleka, ker gre za abortirano infekcijo. Srebrnkasta pegavost vpliva samo na tržno vrednost plodov, ne pa tudi na pridelek. Gliva živi kot saprofit na odmrlih rastlinskih ostankih, tako da je vedno na voljo dovolj trosov za izvršitev okužbe, če so le zanjo ugodne razmere.

Tudi na papriki povzroča ta bolezen večjo škodo samo v rastlinjakih. Okužuje poganjke in plodove. V pazduhah, kjer izraščajo mladi poganjki in okoli pecljev plodov, se namreč dalj časa zadržuje voda, ki je potrebna za okužbo. Pri jajčevcu so stebla redkeje okužena, pogosteje pa plodovi, največkrat tik po cvetenju ali pa, če se dotikajo tal.

Varstvo

Odpraviti moramo vse vzroke, ki pospešujejo razvoj bolezni. V rastlinjaku uravnavamo talno in zračno vlago ter temperaturo. Zračna vlaga naj bo čim nižja, temperatura pa optimalna za razvoj rastlin. "Grmičast" tip paradižnika je dosti bolj občutljiv za okužbo s to glivo. Sorte tega tipa so bolj goste in med listi zadržujejo več vlage, ki je potrebna za razvoj bolezni. Redno odstranjujemo ostanke rastlin in vzdržujejo rastlinsko higieno. Če je infekcijski potencial glive velik, po odstranjevanju zalistnikov obvezno tretiramo z enim od priporočenih fungicidov (botriticidi).

Besedilo: BTF-Agronomija  

SIVA PLESEN na šparglju - BOTRYOTINIA FUCKELIANA 

Bolezen se običajno pojavi poleti in povzroča rjavenje spodnjih stranskih poganjkov. Siva plesen se hitreje razvija v toplem in vlažnem vremenu, torej če so zeleni deli dalj časa ovlaženi. Gliva, ki povzroča bolezen, je polifagna in okužuje številne gojene in samonikle rastlinske vrste. Ohranja se lahko tudi na saprofitski način (kot gniloživka) na ostankih rastlin. Bolezen se najprej pojavi na ostarelih (odmrlih) cvetovih ali poškodovanih  stranskih poganjkih. V špargljišču se trosi sive plesni razširjajo z vetrom  in dežnimi kapljicami. Posamezne pege so rumeno rjave barve in imajo temno rjav rob ter so pogosto obdane s svetlejšim kolobarjem. Znotraj peg se v značilnih  štrlečih puhastih  šopih oblikujejo razmnoževalni organi glive. V zelo vlažnem in oblačnem vremenu lahko na novo vznikli omeseneli poganjki popolnoma propadejo. Vršiček poganjka se najprej značilno povesi navzdol, barva se spremeni v rjavo do črno in na poganjku se pogosto razvije siva puhasta plesniva prevleka.

Varstvo

• vsi ukrepi, ki zmanjšujejo vlago v špargljišču

• harmonično gnojenje

• uporaba priporočenih fungicidov (botriticidov)

Besedilo:  Franci CELAR, Nevenka VALIČ